JEBEŠ KOPRIVE #1 (ali zakaj sem danes zelo togotne volje)

Jebeš koprive, še enkrat!

Torej, če bi rekla, da sem pogosto volje, da bi sama sebe prlepla na steno in dovolila, da me moj odsev iz ogledala popljuva čez in čez…bi se debelo in mastno zlagala. Pa se zgodi tu in tam…in danes se je…čeprav se je kuhalo že dlje časa…

Ja, togotna sem.

Dragi moji,če slučajno še niste vedeli, živimo v svetu, kjer veljajo samo še denar in mamice. Da, mamice, ki imajo kolegice in kolegice imajo besedo. Recimo besedo o tem, kdo bo ostal pri skledi in kdo bo šel iskat korito drugam. Seveda bo ostal tisti, ki ima mamico, ki ima kolegico, ki ima besedo. Čeprav je Tisti totalno nesposoben in vsakodnevno naredi več problemov kot smo jih vsi ostali sposobni narediti v enem mesecu skupaj. Ampak Tisti ima tapravo mamico. Moja mamica ima tudi kolegice, ampak njene kolegice nimajo taprave besede. V tapravi firmi. In zato bomo tisti, ki nimamo taprave mamice šli s trebuhom za kruhom. Jebi ga.

Čeprav mi ni jasno, kdo bo zdaj reševal probleme, ki jih bo sproduciral Tisti. Kolegica od njegove mamice jih ne zna.

Eh, hudič je bit študent v današnjih časih.

Pa da ne bo pomote…mamica I love you.