Kopriva in Kavč

Hmmm, prvo kot prvo me je zelo presenetil odziv na moj post o LPPju, ampak po spletu okoliščin sem blog pustila rahlo umirati, keeer sem čez noč spakirala kufre in šla…Na NIzozemsko.

Ja, že zadnjič sem veselo jamrala, da bi jo popihala med tulipane, tako kot že par let zapored, pa se nekako nisem mogla spravit… Potem pa je priletel mail od mojega dragega prijatelja iz Francije, da jo maha v Amsterdam. Prideš na kavo?

Naslednji dan sem javila v pisarno, da bom delala doma in kupila prvo karto za vlak…..do Amsterdama.

Rada imam Amsterdam, ker je tako posebno mesto. Za razliko od večine študentske populacije, ki trumoma sili tja gor zaradi njihove specialne vege kuhinje hodim jaz v Amsterdam zaradi ljudi. Obožujem energijo tega mesta, njegove mini uličice in ogromno trgovin in ljudi, ki so se tja nagnetli iz celega sveta.

In posebej obožujem eno malo gostilnico, kjer strežejo tradicionalno nizozemsko hrano..in tam se dobim s Sebom na kavici.

Seb. Eden od najbolj skuliranih ljudi, kar sem jih spoznala v življenju. Je glasbeni producent, živi malo tu, malo tam, večinoma v Londonu, malo v Parizu…in malo v Amsterdamu. Spoznala sem ga na prijateljičini zabavi v Londonu in nekako sva takoj vedela, da bova ostala prijatelja. Včasih pač veš, da hočeš biti prijatelj z nekom, ki ga poznaš pet minut.

In obema nama je v krvi NIzozemska. Jaz jo rada mahnem tja gor in se prijetno ugnezdim na kavču prijateljice, ki je šla gor študirat, spoznala fanta in se poročila, dobila službo, se ločila ampak se je odločila, da bo ostala tam kjer je. In meni je prav. Ker ima vedno kavč zame.

Tisto noč pa sem bivakirala na Sebovem kavču. Ker Seb je srečko, da ima majhno stanovanje v Amsterdamu, kamor se ponavadi zateče, ko ima vsega dost in seveda, kadar se skrega s punco. In tokrat je bilo slednje.

Naslednje jutro me vlak odpelje skoraj do Rotterdama, kjer me na postaji počaka en velik Objemček z velikim nasmehom. Moja draga prijateljica. Res ji včasih zavidam njeno življenje. Ko smo se vsi komaj spakirali študirat v Ljubljano in se nam je zdelo, da smo uhahaaa svobodni, je ona rekla, da gre študirat v tujino. Najprej za pol leta na izmenjavo, potem pa….je tam kar ostala. Najprej v Londonu, potem pa v Rotterdam. Se poročila in po dveh letih tudi ločila, ker njen dragi ni mogel prenesti, da ima boljšo službo od njega. Ampak njej je tudi tako kul. Zdaj ima lastno firmo za web design, luštno stanovanje in psa. In nov kavč.

Uspelo mi je pregovoriti Seba, da se poleti dobiva na kavici v Ljubljani. Upam, da bo lahko nekoč tudi on bivakiral na mojem lastnem kavču. Zdaj ga še nimam.