O študentariji (končno)

Ne en dan kasneje, ampak mnogo kasneje, končno…moj napovedan post o študentariji. Zakaj? Zato, ker sem tudi sama del študentarije, ker se o nas zadnje čase veliko govori in ker sama veliko delam s študentarijo.

Torej, Kopriva se je po spletu okoliščin, o katerih raje ne bi, ker tale post namenjam drugi temi, zamenjala službo..pravzaprav je šla nazaj v bivšo službo, kjer je takoj drugi dan napredovala v Koordinatorko študentskega dela. Kaj torej Kopriva počne? Kopriva poskrbi za to, da ima vsak pri nas zaposlen študent vsak dan na mizi svoj kupček dela, ki ga mora v doglednem času oddelati, skrbi za to, da se ve, kje je dotičen študent in kaj dela ter če študenta ni, zakaj ga ni. Delovno mesto je bilo uvedeno izrecno iz razloga, da je na oddelku in sektorju nastal kaos. Študentov kot listja, kaj pa kdo počne…bogsigavedi. In ker so kadrovske spremembe v preteklosti tiste študente, ki so dejansko počeli kaj konstruktivnega in ne surfali po netu cel dan, odpustila…je nenadoma nastala situacija, ko je horda študentov vsak dan prihajala delat, delo pa nekako ni in ni bilo narejeno. In zamenajvaa v vrhu oddelka (hvala Bogu) je privedla do spoznanja, da pa hej firma zastonj plačuje študentarijo, dela se pa ne, se je pojavila potreba po nekakšnem nadzornem kadru. In pri Koprivi je zazvonil telefon…

No, ker je govora o študentariji in ne Koprivi, se posvetimo temi sami. Torej, študentariji.

Kdo je torej “študent”? Oseba s statusom študenta.

Seveda poznamo potem tudi podvrste študenov kot so bruci, absolventi, falirani študenti, večni študenti in podiplomski študenti, zadnje čase pa je vse bolj popularen t.i. “statusar”. Statusar je oseba, ki je status študenta zanima izključno zaradi statusa samega in pravic, ki iz statusa samega izhajajo. Po navadi na pravico do študentskega dela in študentske prehrane. Se pravi, tak študent se vpiše na faks zato, da bi poceni jedel in delal prek servisa, ne da bi študiral. Če takole površno pogledamo situacijo, bi takega študenta obsodili, da je lenuh, da izkorišča državo in da je vsaj moralni kriminalec, če že nobenega zakona na krši. Ker dejansko ni zakona, ki bi študentu prepovedoval biti študent izključno zato, da bi bil študent, ne pa d abi tudo študiral. Če pa pogledamo zgodbo vsakega posameznika, ki se odloči za tak korak, ugotovimo,  da je le minoren del takih, ki študirajo le na papirju, ker so lenobe, izmečki družbe in zažiralci sistema.  Pravzaprav pa je problematika papirnatega študija veliko globja in kaže na socialne probleme slovenske družbe. Torej, človek tik pred diplomo, človek, ki se mu je zalomilo in je prisiljen pavzirati na fakulteti ima v dani situaciji pravzaprav dve možnost:

1. se prijavi na Zavod za zaposlovanje in se gre brezposelnost-vemo, da se službe ne talajo po tekočem traku

2. se vpiše nekam zaradi statusa, dela preko študentskega servisa in preživlja samega sebe

Je torej s fiktivnim vpisovanjem na faks, če človek s tem rešuje svoj socialni položaj res nekaj tako hudo narobe?

Če mlad človek izkoristi priložnost, da bo vsaj še eno leto lahko normalno živel in ne životaril po Zavodih za zaposlovanje, naj, zaradi mene. Če država ne zna na drug način poskrbeti, da bodo mladi po diplomi dobili službo, bodo mladi pač večno študirali. Tako ali drugače.  Starim hočejo podaljšati delovno dobo, da bodo zgarani delali, dokler ne bodo obnemogli, mladi pa večno brezposelni ali večni študentje, kakor komu drago.

V današnji družbi je študentsko delo pomemben socialen transfer, čeprav je jasno, da ga delodajalci še preradi izkoriščajo in z zaposlovanjem študentarije  “šparajo” pri kadrih.  Da potem študent, ki celo študijsko kariero posveti recimo enemu delodajalcu ob diplomi dobi brco v rit, nadomesti pa ga drug študent, je nekaj samoumevnega.  Da se zaposluje študente na taka delovna mesta, ki zahtevajo izkušen kader, tudi. Da delodajalci, ki po kakšnem čudežu kdaj koga nameravajo redno zaposliti in to slučajno ni dolgoletni študent, študentsko delo ne priznavajo v fond bajnih dolgoletnih delovnih izkušenj potrebnih za zasedbo delovnega mesta… Je torej študentsko delo fajn?

Je, dokler si študent. Da te pa kasneje nihče ne jebe v 5 posto, da od tega študentskega dela kasneje nimaš kaj dosti, se pa marsikdo ne zaveda. Zato kar večno študirajte, dragi papirnati študenti, kajti ko ne boste več študenti, bo jeba.

Zato, draga večna študentka, ne me grdo gledat, ko ti bom prišla sikat, da se skenslaj z interneta, ker te firma plača, da delaš, ne da visiš na fejsbuku. Ker sva v istem zosu. Jaz, ki študiram, in ti ki “statusiraš”.

Hvala, da me za mojim hrbtom opravljaš, ker te razumem in ti zato včasih pustim tistih 5 minut, da prečekiraš mejl in kdo te je dodal na fejsbuk in ker se delam da ignoriram tvoje napake in ti včasih, če imam ekstra dober dan prinesem kavo.  Ker ti napišem, da si šla ob treh, čeprav je bila ura 5min do in ker poskrbim, da imaš vsak mesec do stotina nakazano na napotnico.

Ker bom sama kmalu postavljena pred dejstvo, ali študirati naprej do onemoglosti, ali pa na Zavod iskat delodajalca, ki ga bodo impresionirale moje študentske delovne izkušnje, ti odpuščam in te razumem in zato bom šefici jutri rekla, da te ni, ker se učiš za izpit, čeprav vem, da boš cel dan kofetkala s kolegicami.

Študentarija je zakon!