Pomlad je in mački se ženijo…

Kkoprive pa se nekaj loteva…sej je vsako leto isto…

Danes po službi se mi je takoooo zelooo zluštalo (kar je star štajerski izraz za zljubilo, zahotelo..), torej se mi je zahotelo iti na sprehod po stari Ljubljani…da pokurim vse tiste krofe, ki so jih sodelavke prinesle…res, v lajfu ne morm več videt krofa…

Torej sem šla na sprehod, sama, in ugotovila, da že too much dolgo nisem bila, ker je zrastlo kar nekej fensi šmensi kjut mejhnih trgovinc in sm se odločla, da morm poklicat cimro, da greva šnofat naokrog…kot v starih časih…ker sama pa res ne maram hodit po malih trgovincah…ni filing…

Btw…po novem Ljubljana premore fensi šmensi icibici malo trgovinco za pse… hudoooo..morm it mal pošnofat..tud če nimam psa…

In takole hodim in mal učke pasem in kar naenkrat mene flešne…Amsterdam… fokking Amsterdam…spet bi šla…

Res ne vem zakaj mene vsako pomlad prime, da bi šla v Amsterdam. In ponavadi tudi grem. Ali vsaj poleti. Moj dragi prijetelj Seb mi že ful časa ponuja v uporabo svoje stanovanje skoraj v centru Amsterdama, pa nekako nikoli nisem upala rečt..čuj, Seb, a bi ti men mal odstopu svoj flet..da grem zluftat možgane? Ker vem, da bi reku ja, in pol vprašanje, kdaj bi se jst primajala nazaj v Slovenijo.  In drug problem, moj seveda ne bi šel z mano. Ker nekako je brez keša in išče službo in nekako ni ravno cajt, da bi on kam hodil. Ko smo že pri tem, tudi jaz imam 1000 načinov, kako bolje zapravit-ali še bolje NE zapravit keš, ki ga še imam- ker mene v parih mesecih čaka ista usoda…ampak jaz že kalkuliram, kako bi prišla najbolj poceni skozi…in imam idejo. Samo moj bo popizdil, če grem sama za čez vikend v Amsterdam. Pa bi šlo. Ob predpostavki, da mož moje prijateljice v kratkem zakurbla svoj kamion proti Rotterdamu…potem pa na vlakec do Amsterdama in 3 dni na off…

In potem je tu še tretji problem..namreč moj nekako Seba ne mara…ker ima neko fiksno idejo, da je on zaljubljen vame. Pa ni. Enostavno nihče ne razume najinega prijateljstva, ker je res nekaj posebnega. Ne vem, spoznala sva se pijana v Londonu in se zaštekala v momentu…in zdaj je on pravzaprav ena od treh oseb v mojem življenju, ki mu lahko zaupam vse…in on meni. Sva na nekem nivoju brat-sestra in kar je najbolj kul, on je eden od najbolj skuliranih in v izi ljudi na tem svetu. In odpuljen do amena. Če bi mu zdajle poslala mail, da nej hudiča pride iz Londona v Ljubljano pa gremo na kafe, ni dvakrat za rečt, da bi me jutri klical, da sedi v Mačku in me čaka. Ja, to se je že zgodilo. Samo da me je čakal v Slonu.

Res bo treba nekam it.